12. junija 2025 je v okviru konference Ob desetletju Združenih narodov za oceane potekal virtualni spremljevalni dogodek »Can We Still Eat Seafood? Uvedba odgovorne porabe in proizvodnje morskih sadežev ter ribogojnih proizvodov za zaščito morske biotske raznovrstnosti«, zbralo strokovnjake, inovatorje in zainteresirane strani iz celotne vrednostne verige morskih sadežev. Dogodek sta skupaj organizirala dva projekta, ki ju financira program »Obzorje Evropa«, Mr.Goodfish3.0 in VeriFish, ki sta oba del misije EU »Obnova naših oceanov in voda do leta 2030«, je dogodek raziskal ključno vlogo ozaveščenih izbir pri nakupu morskih proizvodov pri ohranjanju morske biotske raznovrstnosti in podpiranju odpornosti preživetja obalnih prebivalcev.
Navigiranje po zapleteni vrednostni verigi
Medtem ko so morski ekosistemi izpostavljeni vse večjemu pritisku in se zanimanje javnosti za trajnostno prehrano povečuje, je spletni seminar izpostavil temeljni izziv: kako lahko potrošniki sprejemajo odgovorne odločitve glede morskih proizvodov, če nimajo dostopa do zanesljivih informacij?
Govorniki in udeleženci okrogle mize so poudarili nujno potrebo po preglednih, sledljivih in dostopnih podatkih skozi celotno vrednostno verigo morskih proizvodov. Prav tako so priznali zapletenost označevanja morskih proizvodov, zlasti po ulovu v primeru divjih ulovov, kjer vrzeli pogosto zamegljujejo poreklo, ravnanje z ulovom in podrobnosti o trajnosti.
K naši razpravi, ki jo je vodila Clara Boissenin (vodja evropskega projekta pri Ecsite – Evropska mreža znanstvenih centrov in muzejev), so prispevali:
- Sara Pittonet Gaiarin, višja vodja pri Trust-IT Services
- Hélène Buisson, projektna referentka, odgovorna za misijo »Mr. Goodfish« v Nacionalnem morskem centru Nausicaa
- Alistair Lane, izvršni direktor pri Evropskem združenju za akvakulturo
- Siân Astley, generalna sekretarka pri EuroFIR AISBL
- Michelle Boonstra, vodja projekta in soustanoviteljica pri Catch Welfare
Glavna obravnavana vprašanja
Razprava je osvetlila več nujnih vprašanj. Ena od glavnih skrbi je bilo pomanjkanje standardiziranih in zanesljivih informacij, ki so na voljo potrošnikom, ki želijo izbirati trajnostne morske proizvode. To vprašanje je tesno povezano s trenutnimi izzivi na področju sledljivosti in označevanja morskih proizvodov, zlasti v fazah po ulovu, ki pogosto prikrivajo bistvene podrobnosti o poreklu in trajnosti.
Udeleženci so poudarili tudi ključno vlogo odgovorne ribogojnice kot dopolnila divjega ribolova, še zlasti ker povpraševanje po morskih proizvodih nenehno narašča. V tem kontekstu so raziskali potencial vključitve invazivnih vrst v strategije trajnosti morskih proizvodov kot okoljsko in gospodarsko priložnost. Sektor se sooča tudi z znatnimi gospodarskimi pritiski, od naraščanja operativnih stroškov do vztrajnega javnega mnenja, da so morski proizvodi drag vir beljakovin.
Hkrati se vse bolj priznava potreba po vključitvi vidikov dobrega počutja živali v prakse ribogojstva in ribolova, da bi trajnost presegla zgolj okoljske vplive.
Drug izziv, ki je bil obravnavan, je bilo pomanjkanje javnega poznavanja premalo izkoriščenih in alternativnih vrst morskih sadežev, kar predstavlja tako oviro kot priložnost za bolj trajnostne načine potrošnje. V ozadju vseh teh vprašanj je moč spreminjanja vedenja potrošnikov, ki lahko, če so ustrezno obveščeni in podprti, postanejo ključni gonilni dejavnik sprememb v celotnem sistemu morskih proizvodov.
Naša prostovoljna zaveza
Dogodek se je zaključil z objavo prostovoljne zaveze za uresničevanje cilja trajnostnega razvoja št. 14 (SDG 14), ki ga je v imenu obeh projektov razglasil Daniel Hayes, direktor za morske raziskave na Ciprskem inštitutu za morje in pomorstvo ter koordinator projekta Mr.Goodfish3.0.
V zaključnih besedah se je osredotočil na skupna prizadevanja in dinamiko, ki sta ju ustvarila projekta, ter poudaril, kako njuno sodelovanje prispeva k odgovornejši porabi in proizvodnji morskih proizvodov v Evropi:
- Izboljšanje preglednosti in sledljivosti: Razvoj in usklajevanje preverljivih podatkovnih sistemov vzdolž celotne vrednostne verige morskih proizvodov, vključno z obdobjem po ulovu.
- Opolnomočenje potrošnikov: Uporaba digitalnih orodij in izobraževanja za večjo ozaveščenost o trajnostnih in manj znanih vrstah morskih sadežev.
- Spodbujanje skupnega ustvarjanja: Vključevanje ribičev, ribogojcev, znanstvenikov in potrošnikov v oblikovanje orodij, politik in kampanj.
- Podpora odgovorni ribogojstvu: Spodbujanje inovacij na področju dobrega počutja živali, alternativnih virov hrane in krožnih sistemov za zmanjšanje vplivov na okolje.
- Spodbujanje lokalne in sezonske porabe: Zagotavljanje znanstvenih priporočil, prilagojenih regionalnim ekosistemom in kulturnim navadam.
- Izboljšati poznavanje oceanov in vključevanje mladih: Izkoristiti šole, družbene medije in javne kampanje za vzgojo nove generacije dobro obveščenih potrošnikov morskih proizvodov.
Poziv k skupnemu ukrepanju
Na dogodku je bilo poudarjeno, da varstvo oceanov ne pomeni, da se moramo odpovedati morskim proizvodom, temveč da moramo sprejemati boljše odločitve, ki temeljijo na trdnih informacijah, sodelovalnih inovacijah in skupni odgovornosti. Zahvaljujoč pobudam, kot sta Mr.Goodfish 3.0 in VeriFish, se razvijajo nova orodja in nova znanja, ki pomagajo potrošnikom, proizvajalcem in oblikovalcem politik, da delujejo v interesu ljudi in planeta.
Da bi poskušali odgovoriti na naše izhodiščno vprašanje: »Ali lahko še vedno jemo morske sadeže?« A kot smo med razpravo globoko spoznali, današnje premišljene odločitve oblikujejo ocean prihodnosti: današnje premišljene odločitve oblikujejo ocean jutrišnjega dne.
